Začetek Numizmatika Koliko je vreden moj kovanec?

Obrazec za prijavo



Zadnje na forumu



Couldn't connect to the forum database.

Koliko je vreden moj kovanec? PDF Natisni E-pošta
Prispeval Iztok Fajfar   
Ponedeljek, 22 Junij 2009 17:37

Tako se vprašate, ko odkrijete nenavaden kovanec med pozabljeno in zaprašeno navlako na babičinem podstrešju. Pomislite:"Uf, star kovanec! Verjetno je veliko vreden!" Žal tak kovanec mnogokrat ni prav dosti vreden. Če pa je, je bolje, da to ugotovite prej, preden ga prav poceni prodate strokovnjaku, ki vam zagotavlja, da ni prav nič vreden,a vam iz čistega napada radodarnosti zanj ponudi nekaj drobiža. Da se vam ne bi kaj takega pripetilo, se raje sami podučite, kako oceniti vrednost kovanca. V resnici je preprosto.

 

Splošnemu prepričanju marsikaterega priložnostnega lastnika kovanca navkljub, naslednji dejavniki ne vplivajo na njegovo vrednost:

Starejši ko je kovanec, več je vreden. V povprečju sicer drži, da imajo starejši kovanci višjo vrednost, a so posamezna odstopanja od povprečja prevelika, da bi se lahko na to pravilo kakorkoli zanašali. Tako ima npr. finski kovno nov dvoevrski spominski kovanec iz leta 2004 (na sliki 1) trenutno tržno vrednost 40evrov. Hkrati ima npr. prav tako kovno nov avstroogrski krajcar iz leta 1858 (kovan na Dunaju - oznaka kovnice A) deset krat nižjo ceno.

 

Slika 1: Finski dvoevrski kovanec iz leta 2004, izdan ob priložnosti pridružitve desetih novih članic EU. Kovanec na trgu dosega vrednost 40 evrov.

 

Srebrnik je več vreden kot kovanec iz nežlahtne kovine. To zmotno mišljenje izvira iz dejstva, da nosi srebro kot žlahtna kovina že samo v sebi precej višjo vrednost kot večina ostalih materialov, iz katerih so kovanci izdelani. V najslabšem primeru boste za srebrnik sicer lahko iztržili ne dosti manj kot je borzna cena srebra. Dejstvo pa je, da se v veliko primerih ta vrednost izgubi v numizmatični vrednosti kovanca. Tako dosega na primer italijanski aluminijast kovanec za 10 lir iz leta 1947 (na sliki 2) ceno več tosoč evrov, skoraj ne glede na ohranjenost. Po drugi strani lahko kovno nov avstrijski srebrnik za 25 šilingov iz leta 1956 (na sliki 3) kupimo za manj kot 10 evrov. To je komaj trikratna borzna vrednost teže vsebovanega srebra.

 

 

Slika 2: Italijanski aluminijast kovanec za 10 lir iz leta 1947 zaradi svoje redkosti dosega ceno več tisoč evrov praktično ne glede na ohranjenost.

 

Slika 3: Avstrijski srebrnik za 25 šilingov, izdan ob 200-letnici rojstva W. A. Mozarta.

 

Da vsebnost srebra ne vpliva prav dosti na ceno kovanca, lepo kažejo tudi zahodnonemški spominski kovanci za 5 mark. Do leta 1979 so bili ti kovanci kovani kot srebrniki z 62,5% vsebnostjo srebra, kasneje pa v bakreno nikljevi zlitini. Razen pri zgodnejših primerkih, ki so precej redki, imajo vsi praktično enako ceno, ne glede na kovino, iz katere so izdelani.

Rabljen kovanec je več vreden kot kovno nov. To je filozofsko vprašanje, ki se nanaša na sentimentalno vrednost. Če gre npr. za kovanec, ki ga je kakšen vaš prednik nekoč prejel kot prvo plačilo za svoje delo, potem ima lahko prav ta določeni kovanec neprecenljivo vrednost. Vendar le za vas in morda še nekaj ožjih članov družine. Res je tudi, da lahko rabljen kovanec predvsem poznavalcu regionalne zgodovine prebudi domišljijo o tem, komu vse in kaj je ta kovanec nekoč kupil, a takšnih primerov je spet premalo, da bi vplivali na tržno vrednost kovanca.

Kaj pa potem vpliva na ceno? Kovanci kot numizmatični predmet so tržno blago in se povsem podrejajo zakonitostim trga. Tako na ceno predvsem vpliva mehanizem ponudbe in povpraševanja. Velja tudi pravilo, da od dveh enakih kovancev, lepše ohranjen doseže višjo ceno.

Zanimiv primer delovanja trga so vzhodnonemški spominski kovanci. Po padcu berlinskega zidu 1989 je zaradi ogromnega povpraševanja po teh kovancih cena celotne zbirke bliskovito narasla na 20.000 evrov. Vendar so se kmalu pojavile govorice, da so številke o količini kovancev ponarejene in da obstajajo v trezorjih vzhodnonemške državne banke še ogromne zaloge. Povpraševanje se je zato zmanjšalo, oziroma v pričakovanju novih količin nihče ni bil več pripravljen plačati takšne cene. Cena je zato padla na skoraj desetino prvotne. Kasneje se je iskazalo, da govorice ne držijo, a cena vseeno ni več zrasla. Ponudba vzhodnonemških spominskih kovancev je glede na njihovo redkost še vedno presenetljivo velika in večino jih ni problem dobiti. Ob tem je spet zanimivo, da je ob takšni ponudbi zaradi hkratnega ogromnega zanimanja zbirateljev cena še vseeno prav spodobno visoka. Posamezni kosi imajo še vedno tudi do 100 ali več krat višjo ceno kot kovanci kakšnih majhnih, zbirateljem nezanimivih držav, katere je v resnici težko dobiti. Če pa jih že dobite, so cene glede na redkost kovancev smešno nizke.

V nadaljevanju boste lahko prebrali, kaj vse morate vedeti, da lahko ocenite vrednost kovanca, ki ga imate v roki

Zadnjič posodobil Ponedeljek, 22 Junij 2009 18:16
 
 

Ankete

Kaj prevladuje v vaši zbirki?